Lipno - Vetr in Sonce



Z Jernejo sva se že drugič letos odpravila na Lipno. Po srečnem naključju so se vse zvezde poravnale (otroci so bili zdravi, babica je bila zdrava in jih je imela čas varovati, vetrovna napoved je bila ugodna, …), tako da sva se v sredo dokončno odločila, da greva zopet na Lipno.

Štartala sva v četrtek z ležernim tempom, tako da sva okoli 18 ure na Lipnem postavila šotor. Zbralo se nas je 28 fireballov.


V petek smo na vodo štartali ob 12 uri in do 18 ure opravili 4 plove. Veter je bil jezerski in je po jakosti nihal med 8 in 28 vozli, posamezni refuli pa so obračali tudi do 20°. Ker si nisva dobro prebrala regatnih navodil in ker je bila ena od boje zelo zbledelo oranžne barve sva prva dva plova vozila okoli napačne boje (skupaj z dobro polovico flote). Tako sva morala v drugem plovu odstopiti po prihodu v cilj (op. Mitja je prostovoljno zahteval obrazec za  RAF, za redress, ker so navodila narobe prevedli, pa NE). Najini štarti so bili bolj slabi so pa bili manevri na bojah toliko boljši. Glavna težava pa je bila vožnja v orco. Ker je bila podobna napoved tudi za naslednji dan sva večerno druženje zaključila dovolj zgodaj.

Sobotni štart je bil odložen za dobro uro, tako da smo na vodo odšli okoli 11 ure. Vetra so ta dan inštrumenti namerili še več (med 10 in 32 vozli), smer pa se je še bolj spreminjala. V tretjem plovu, ko se je na regatnem polju videlo kar nekaj obrnjenih bark, sva zapravila priložnost za dobro uvrstitev. Tudi midva sva se prevrnila na stranici v krmo ob še posebej močnem refulu. V četrtem plovu pa sva drugo orco šla po sredini kjer sva ostala praktično brez vetra. Najini rezultati so se stabilizirali okoli 23 mesta. Še posebej pa nama bo ostala v spominu vožnja z regatnega polja nazaj proti klubu. Špinaker, raha (op. laška) krma in jupiiiii (op. tako hitro jaz z barko še nikoli, ever, nikdar, nikada…,nisem tako hitro letela, na trenutke sem imela občutek, da mi bo roke izpulilo iz ramen na trapezu, barko je dvignilo do kobilice iz vode, pena od barke pa je letela 5m levo in desno, zvok pa je bil dramatičem fššššššššššš…). Po prihodu na kopno je sledila uradna večerja in zaradi utrujenosti sva ta večer šla spat še bolj zgodaj.

V nedeljo sva se ob podobnih vetrovnih razmerah odšla na vodo v pričakovanju dveh plovov. Prvi štart nama je uspel in ker sva bila na pravi strani polja, ko je veter obrnil nama je celo uspelo priti na gornje bojo na 7. Mestu (op. brez samohvale, ampak flokisti nismo samo utež na barki, a ne). Vendar pa so nato plov preklicali. Med dolgim čakanjem na ponovni štart v močnem vetru naju je en še posebej močen reful prevrnil in sva potrebovala kar nekaj časa, da sva se pobrala. Žrtev tega prevračanja je bil windex, saj sva z jamborom našla dno jezera. Ko sva se postavila pokonci in veter še ni jenjal sva se soglasno odločila, da greva raje na obalo (niva bila edina). Tako sva imela dovolj časa, da sva v miru pospravila barko še nekaj pojedla in se odpravila domov.

Kljub zavedanju, da bi se lahko vozila bolje in kljub temu, da so se jadra v treh dneh postarala za celo sezono (op. res čudovita rabljena jadra so izgubila pridevnik čudovita ☺) nama ni žal da sva se ponovno odpravila na Lipno.

Mitja (op. Jerneja ☺)